Vse o merino volni

Merino volna je zaradi svojih odličnih lastnosti dobila vzdevek »kraljica med tekstilijami«. V tem članku boste izvedeli, zakaj je tako priljubljena, od kod prihaja in kako jo obdelujemo. V zaključku pa si boste lahko prebrali nekaj zanimivosti o merino volni v številkah.

Gre za 100 % naravno vlakno brez sintetičnih primesi. Za naravna vlakna je značilno, da so narejena iz rastlin (bombaž) ali živali (volna) in da rastejo spontano, brez človeškega vmešavanja. Merino volna se pridobila iz posebej vzrejenih ovc plemena merino. Je zelo prijetna in nežna, tanjša kot katerakoli druga volna. Uporablja se predvsem v tekstilni industriji. Pravijo, da ne boste želeli nositi nič drugega, ko jo boste enkrat preizkusili.  

13 razlogov, zakaj je merino volna tako priljubljena

1. 100% naraven material

Povsem naraven material, nobena umetna sintetika polna kemikalij. Pri izdelavi se ne uporabljajo kemične snovi ali gorivo. Po drugi strani pa vlakna merino volne vsebujejo aminokisline in naravno beljakovino - keratin.  

2. Deluje kot izolacija

Zaradi strukture votlega vlakna, ki ima veliko cevk, zadržuje toploto tistega, ki jo nosi. Enostavno povedano to pomeni, da vas v oblačilu iz merino velne ne bo zeblo. Temperatura telesa se ne bo spremenila, niti pri spremembi intenzivnosti premikanja. 

3. Ohranja vas suhega

Merino volna je izredno hidrofobno vlakno, ki zaradi tega zmore absorbirati veliko vlage. To je ena od njenih najpomembnejših lastnosti. Sposobna je odvajati vlago od telesa tako, da pot izpari v okolico (v primeru, da imate oblečen le en sloj oblačila, na primer merino majico) ali pa ga zadrži na sebi (če imate na sebi več slojev oblačil). Prednost je to, da nosilec oblačila vlage sploh ne občuti, čeprav jo volna zadržuje. Vsrka lahko do 35 % vlage svoje teže, ne da bi občutili tudi le trohice vlage. 

4. Kljub gosti strukturi diha

Zaradi nepravilne površinske strukture vlaken in naravnega prepletanja lahko merino volna diha. Kljub temu, da je volneno blago gosto, je za razliko od sintetičnih vlaken zelo zračno.

5. Ne grebe, je zelo prijetna na dotik

To je najbolj fina vrsta ovčje volne, zaradi česar je zelo prijetna za nošenje in sploh ne grebe. Finost je določena glede na premer votlega vlakna. Večja je vrednost, bolj fina je volna. Vlakna merino volne so zelo tanka, skoraj 3x bolj fina kot človeški lasje, in med nošenjem se upogibajo. Zaradi upogljivosti vlaken pri nošenju ne čutimo grebenja.

6. Hipoalergene in protibakterijske lastnosti

Odlične protibakterijske sposobnosti ima zaradi ovčje masti - lanolina, ki nase veže škodljive snovi in viruse in preprečuje njihovo razgradnjo. Merino volna ne smrdi, kljub temu, da vsrka vlago v obliki potu. Poleg tega je primerna tudi za ljudi, ki morajo pri izbiri oblačil biti previdni zaradi alergij. Merino volna ne bi smela izzvati nobene alergijske reakcije, saj je naraven material in ne sintetičen. Ljudem s kožnimi težavami jo celo priporočajo.

7. Primerna je tudi za toplo vreme

Ogromna prednost merino volne je celoletno nošenje. To pomeni, da jo lahko nosite v toplem vremenu in tudi pozimi. Material poleti prijetno hladi, pozimi pa zadržuje toploto, zato vam ni potrebno nositi preveč slojev oblačil. Popolna je pri hitrih temperaturnih spremembah, na primer pri prehodu iz klimatiziranega prostora v vročino in obratno. V primerjavi z bombažem je merino volna poleti veliko udobnejša. Pri merino volni se vam ni treba bati smradu in občutka vlažnosti.

8. Samočistilne lastnosti in enostavno vzdrževanje

Lanolin, ki je prisoten v ovčji volni, nase ne veže le škodljivih snovi, ampak vas tudi ščiti pred umazanijo in jo odbija. Zaradi teh lastnosti je merino volna enostavna za vzdrževanje. Velikokrat zadošča že to, da jo čez noč prezračimo. Pri pranju se priporoča uporaba sredstev za volno. Uporaba mehčalcev ni priporočena. Najvarnejši način pranja je pranje na roko ali pa v pralnem stroju (narobe obrnjeno oblačilo) na varčevalnem programu pri najvišji temperaturi 30°C. Po pranju oblačilo ni priporočeno ožemati ali drgniti, samo nežno iztisnite vodo in jo pustite, da se posuši po naravni poti.

9. Vodoodpornost

Še ena odlična lastnost merino volne je vodoodpornost, spet zaradi lanolina. Material je sposoben povezati vodo v kapljice, ki se zbirajo skupaj in stekajo po površini.

10. Elastičnost in prožnost

Oblačila narejena iz merino volne so zelo prožna in elastična. Material se ne krči, zaradi česar je enostaven za likanje. Elastična vlakna se po pranju raztegnejo za 30 %, ampak po osušitvi se zopet skrčijo.

11. UV zaščita

Ima zaščitni faktor UPF 20+, ki pomaga odbijati škodljive sončne žarke. Zaradi te odlične lastnosti so merino outdoor oblačila zelo koristna.

12. EKO - ne obremenjuje okolja

Primerna je za vse, ki hočejo biti ekološki potrošniki in jim je mar za naš planet. Volno lahko štejemo med obnovljive vire, saj se proces rasti vsako leto po striženju začne od začetka. Ovc po odstranitvi volne nič ne boli, striženje pa je neizogibno. S striženjem ovc ne dobimo le volno za izdelovanje odličnih izdelkov, ampak jim s tem tudi rešimo življenje. Če ima ovca odvečno volno, ne more učinkovito nadzirati svoje telesne temperature, kar lahko pripelje do pregretja ali smrti. V tem primer s potrošnjo merino volne pravzaprav pomagamo ovcam in sebi. 

Ker je merino volna naraven material, ga je mogoče tudi kompostirati, kar ne obremenjuje življenjskega okolja. Traja približno eno leto, da se merino volna biološko razgradi.

13. Je ognjevarna

Merino volna se ne topi in se v prisotnosti ognja ne bi smela zanetiti. V primerjavi z umetnimi vlakni začne goreti pri veliko višjih temperaturah. Najlon se začne topiti pri temperaturi 320 °C, poliester okoli 452 °C, medtem ko je za vžig merino volne potrebna temperatura od 570 °C do 600 °C. Celo bombaž, ki je tudi naraven material, začne goreti šele pri temperaturi 225 °C. 

Ker se volna ne topi, se med gorenjem ne more prilepiti na kožo, kot je to pri sintetičnih materialih. Zaradi požarne varnosti se merino volna zelo pogosta uporablja v javnih prostorih hotelov, letališč in podobno.

Kako se merino volna pridobiva?

Trenutno so na svetu najboljši pridelovalci merino volne v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Ovce vzrejajo na hladnejših in bolj vlažnih področjih, kjer se temperature gibljejo med +35 do -20 stopinj.  Zaradi svojega negostoljubnega podnebja in posebnih pogojev reje je prav avstralska celina postala vodilna proizvajalka merino volne. Poleg Avstralije merino ovce vzrejajo tudi v drugih državah, kot so na primer Rusija, ZDA, ZK, Francija, Turčija, Brazilija, Kitajska, Kanada, in celo v Južni Afriki. Kljub ogromni konkurenci, približno 80 % proizvodnje volne poteka v Avstraliji.

Volna celo leto raste na ovcah plemena merino, ki vsako leto proizvaja novo ovčje runo. Z ene ovce lahko dobimo povprečno dva do štiri kilograme merino volne letno. Seveda pa se najdejo tudi vrhunske izjeme, ki so sposobne pridelati do 10 kg..

Merino volna je sestavljena iz naravne beljakovine po imenu keratin (enak protein kot tisti, ki se nahaja v človeških laseh), majhne količine kalcija, natrija in maščobe lanolin, ki ji pravijo tudi volnena mast, ki jo izloča koža ovce in služi na zaščito runa. Volnena mast je vodoodporna in ima protibakterijske lastnosti, zaradi česar zmanjšuje število bakterij v volni in s tem tudi smrad. Površina vsakega vlakna je pokrita s mikroskopskimi luskami, ki so pomembne pri izdelavi tradicionalnih volnenih tkanin in klobučevin. 

Dolžina vlaken se beleži v milimetrih, debelina (premer vlakna) in tudi njegovo finost, pa se zapisuje v mikronih. En mikron je enak milijoninki metra. To so glavna merila, na osnovi katerih se določa kakovost in uporaba volna. Vsaka volna ni enaka in se razlikuje po debelini, tudi njena uporaba je različna.

Deli se na tri glavne kategorijo.

• Fina: uporablja se za visokokakovostne tekstilije - različna outdoor oblačila, plašče, nogavice, spodnje perilo, majice, termo perilo in druge stvari.  Merino volna je najbolj fina vrsta ovčje volne.
• Medium/srednja: to vrsto lahko pridobimo iz merino volne, ali pa s križanjem z drugo pasmo.
• Debela: pridobivajo ga iz dvonamenskih pasem, ki se poleg volne vzrejajo tudi za meso. Ta vrsta ovčje volne so uporablja na primer za izdelavo preprog.

Malce zgodovine za zaključek …

Za zaključek obudimo spomine in poglejmo, kako je merino volna pravzaprav nastala. Kot vemo, na ovcah posebnih pasem raste volna merino. Gre za kosmate ovce, ki so zaradi svoje ogromne volne trikrat večje kot normalno. Na prelomu 13. in 14. stoletja so jih oplemenitili v Španiji, ko so tamkajšnje ovce vzrejali skupaj z ovcami iz Anglije. Tekom let se je pasma razvijala tako, da bi ovce zdržale tudi v zahtevnejšem okolju. Zaradi tega ima merino volna odlične termoizolacijske lastnosti. V 17. stoletju so bile v Španiji ovce tako cenjene, da se je njihov izvoz štel za prekršek. Postale so bistven del prihodkov te države. Pozneje sta glavna proizvajalki postali Nova Zelandija in Avstralija. Merino volno so najprej uporabljali za vojaška oblačila, delovna oblačila in pozneje tudi za funkcionalna outdoor oblačila in dodatke.

Zanimivosti o merino volni

 

• iz ene ovce lahko pridobimo povprečno 2 do 4 kg merino volne letno
• na svetu obstaja več kot 450 pasem ovc, od katerih je Merino ena najstarejših
• povprečna debelina človeškega lasu je od 50 do 100 mikronov, medtem ko je to pri merino volni to 22 mikronov. Vidimo lahko, da je merino volna resnično fina.
• biološki razkroj merino volne traja približno 1 leto.