Kompas - celovit priročnik za vsakogar

Če se odpravljate v naravo na turo, sprehod ali kampiranje, vam v osnovni opremi ne sme manjkati kompas. Preberite kako ga uporabljati, kakšne so njegove pomanjkljivosti in prednosti, in kateri so osnovni pojmi, s katerimi se srečamo pri delu s kompasi.

Kako uporabljati kompas in kaj sploh je?

Kompas je orodje, ki služi za ugotavljanje smeri. Njegova osnovna funkcija je orientacija glede na magnetni sever. V njegovi notranjosti se nahaja magnet in srebrna magnetna igla kaže proti magnetnemu severu. Zemlja ima magnetno polje, ki se približno ujema z zemeljsko vrtilno osjo in z magnetom lahko določamo smer sever – jug, vzhod – zahod ali pa katerokoli smer, ki leži med prej omenjenimi.

Uporaba kompasa je odvisna od vrste kompasa in cilja. To je nekaj vsesplošnih korakov, ki vam bodo pomagali začeti.

1. Nastavite kompas na sever. Vse smeri na kompasu so določene glede na magnetni sever, zato je pomembno da je nastavljen na to smer. Če imate osnovni zemljepisni kompas, morate srebrno magnetno iglo nastaviti tako, da kaže proti severu.
2. Določite svoj cilj. Vedeti morate, kam greste, da boste lahko uporabili kompas za določanje smeri. To je lahko točka, ki jo želite doseči v gozdu ali pa smer, v katero hočete iti, da bi prišli od točke A do točke B. 
3. Določite smer. Držite kompas vodoravno pred seboj in ga premaknite tako, da srebrna magnetna igla kaže na sever. Potem obračajte celoten kompas, dokler igla ne pokaže v smer, v katero se hočete odpraviti. Igla, ki kaže na magnetni sever, vam bo pomagala določiti vašo smer.
4. Izberite stalno točko v daljavi, ki je v smeri, v katero se hočete odpraviti. To je lahko drevo, skala ali pa druga izrazita točka, ki je oddaljena nekaj sto metrov ali več.
5. Odpravite se v smer, kamor kaže kompas. Držite kompas in pojdite proti točki, ki ste jo izbrali. Če se počutite zmedeno ali pa se znajdete na razpotju, kjer se morate odločiti, kam boste šli naprej, lahko ponovite ta postopek, zato da bi preverili smer.

Kako uporabljati kompas z zemljevidom? 

Zunaj na terenu ni pomemba samo uporaba kompasa, znati moramo tudi, kako ga uporabljati skupaj z zemljevidom. V podrobnih navodilih boste izvedeli, kako se tega lotimo. Potrebno pa je biti pozoren na to, da uporaba kompasa in zemljevida zahtevata določene izkušnje in prakso na terenu. Na vas lahko vplivajo neprimerni svetlobni pogoji, razgibanost terena ali pa naravne ovire, na katere zemljevid ne računa. 

Zemljevid postavite na ravno površino: Zemljevid položite na ravno površino, da ni zmečkan in ga postavite tako, da so vrhovi gora, doline in druge značilnosti teran na isti ravni kot v resnici.

Zemljevid usmerite proti severu: Prepričajte se, da je zemljevid pravilno obrnjen. Če na zemljevidu ni označen sever, ga lahko najdete s pomočjo kompasa, tako da ga položite na zemljevid in ga obračate, dokler se igla kompasa ne ulovi s severom na zemljevidu.

Načrtujte smer hoje: S pomočjo kompasa ugotovite smer, v katero morate iti: Kompas položite na zemljevid tako, da rob kompasa leži vzdolž smeri potovanja in da je igla obrnjena proti severu na zemljevidu. Potem kompas obračajte tako, da so števila na limbu usmerjena proti točki, do katere hočete iti. Zapomnite si smer na kompasu.

Usmerite kompas: Kompas obrnite tako, da magnetna igla kaže na sever. Število, ki ste si ga zapomnili, bi moralo biti na kompasu točno tam, kjer se nahaja smerna puščica na robu kompasa.

Usmerite se proti smeri hoje: Kompas držite ravno in se odpravite v smer, ki ste si jo zapomnili. Spremljajte smer na kompasu in se prepričajte, da se na pravi poti.

Osnovni pojmi, ki jih morate poznati pri uporabi kompasa

Ni dovolj samo to, da veste, kje je sever. Poznati bi morali tudi terminologijo, ki se uporablja pri rokovanju s kompasom. Če boste posegli po navodilih na spletu, literaturi, ali pa se boste samo pogovarjali s prekaljenim uporabnikom kompasa, morate vedeti, o čem točno govorite. 

• Magnetni sever: Smer, proti kateri kaže magnetna igla kompasa, ko je prosto obešena in je njena os vodoravna. V resnici se magnetni sever lahko razlikuje od geografskega. 
• Geografski sever: Smer, ki kaže proti severnemu polu Zemlje.
• Deklinacija: Razlika med smerjo magnetnega severa in geografskega severa na danem položaju na Zemlji.
• Deviacija: Razlika med smerjo magnetnega severa in smeri kompasa, ki jo povzročajo magnetni vplivi na palubi ladje ali letala.
• Azimut: Kot med severom in smerjo, v katero hočete iti.
• Kompasni kurz: Smer, v katero kaže magnetna igla kompasa, ki je tudi smer v katero hodite.
• Limb (številčnica): Gre za notranji okvir kompasa, ki ima številčnico in oznake za različne smeri. Okvir lahko obračate tako, da kaže smer, v katero hočete iti.

Iz česa je kompas sestavljen? 

Kompas je sestavljen iz nekaj osnovnih komponent:

• Magnetna igla: Tanka in dolga namagnetena igla. Stoji na ležaju in obrača se proti smeri magnetnega pola Zemlje.
• Vijak tečaja: Vijak, ki magnetno iglo drži na tečaju in ji omogoča, da se neovirano obrača.
• Ležaj: Komponenta, ki drži magnetno iglo in ji omogoča vrtenje okoli svoje osi.
• Številčnica ali limb: Lestvica na robu kompasa, ki vsebuje števila in oznake, ki označujejo različne smeri.
• Zaščitni etui: Veliko kompasov ima zaščitni etui, ki ščiti magnetno iglo pred poškodbami in omogoča njegovo pravilno delovanje.
• Nastavni elementi: Nastavni elementi, kot so zapah ali libela, omogočajo uporabniku pravilno namestitev kompasa pred uporabo.
• Ravnilo: Nekateri kompasi imajo ravnilo, ki jih lahko uporabimo za merjenje razdalje ali pa risanje poti ali tras.
• Kompasna rožica: Okrogla lestvica z označenimi smernimi točkami (navadno 360 stopinj), ki se nahaja v kompasu, okoli katere se obrača magnetna igla.

Kako izbrati ustrezen kompas? 

Pri izbiri kompasa se lahko zgodi, da vas bo količina informacij, ki vam bo na voljo, pokopala. Kateri tip kompasa je pravi? Kateri je najbolj uporaben, kako ga boste uporabljali in za kakšno dejavnost. 

Premislite, za kaj vam bo kompas služil. Ste pohodnik, lovec ali hočete kompas uporabljati na palubi ladje? Če boste kompas uporabljali na ladji, mogoče zaradi odstopanj in izkrivljanja, ki jih povzročajo ladje, klasični kompas ne bo primeren za vas. 

Razmislite v kakšnih situacijah boste kompas uporabljali. Vam bo zadoščal majhen kompas, ki ga lahko pospravite v žep, ali pa boste podatke lažje odčitali z večjega kompasa? Razmišljati morate tudi o tem, da je pri kompasih pomembna tudi velikost. Pri večjih kompasih je večinoma tudi večji magnet, ki je sposoben sever določiti natančneje – ampak pazite, to ne velja, če ste pri kovinskih zgradbah. Takšne zgradbe vplivajo na kompase in boljša izbira ni bil manjši kompas. Manjši kompasi so občutljivejši. Zato so primernejši pri določanju smeri, na primer pri premikanju po gozdnatem območju. 

Pri velikosti moramo omeniti še dva pomembna dejavnika – to sta cena in kakovost. Kompasi v višjih cenovnih kategorijah, od preverjenih proizvajalcev, ki uporabljajo kakovostne materiale, so velikokrat zanesljivejši ne glede na velikost. Kompas si lahko kupite že za 5€, ampak tudi za 500€ - Večinoma gre za ladijske kompase, na katere se morate zanesti 100%. 

Če boste kompas uporabljali več ali manj rekreacijsko in v okolju, ki ga poznate, potem vam bo ustrezal cenovno manj zahteven kompas. Odstopanje in deviacije pri poceni kompasu so takšne, da bo vaš cilj mogoče par metrov stran. 

Ne pozabite tudi na to, kar vaš kompas zmore. So vam dovolj osnove, torej samo kompas, ali pa bi raje imeli nekaj večnamenskega? Veliko kompasov vam poleg določanja strani neba ponujajo še več: osvetlitev, ravnilo, libela, vodoodpornost, nastavitev deklinacije, možnost obešanja, vizualno privlačen etui in še veliko drugih stvari. Ugotovite, na kakšen način boste uporabljali kompas in brez česa si ne predstavljate tega pomočnika. 

Kakšne vrste kompasov obstajajo? 

Obstaja nekaj vrst kompasov, ki jih uporabljamo v različne namene, ampak na splošno jih delimo na tri glavna kategorije:

Geografski kompasi – ti kompasi se uporabljajo za orientacijo na kopnem in v zraku. Geografski kompasi so lahko ročni, pritrjeni ali pa elektronski.

Ladijski kompas – ti kompasi se uporabljajo za navigacijo na morju. Ladijski kompas je pogoste nameščen na višje ležečih prostorih na ladji in mora biti odporen proti udarcem in vibracijam. Običajno so dražji, tudi po več sto evrov. 

Kompasi za športno orientacijo - ti kompasi se uporabljajo za tekmovalno in rekreacijsko športno orientacijo. Običajno so majhni, lahki in točni, z jasnimi kazalci smeri in številk. Pogoste se jim reče busole. 

Poleg osnovnih tipov obstajajo tudi drugi specializirani kompasi za geološka in arheološke raziskave, kompasi za lovce, ki jih uporabljajo pri orientaciji na lovu, in drugi.

Kakšna je razlika med kompasom in busolo

Termina »kompas« in »busola« se pogosto uporabljata kot sinonima, saj obe napravi služita za orientacijo v prostoru s pomočjo magnetnih lastnosti. Obstajajo majhne razlike, ki ju ločijo. Busola je enostavno povedano kompas, ki ima še kotomer, lupo in ravnilo. Uporablja se z zemljevidom za določanje azimuta in ohišje busole je zato narejeno iz prosojnega materiala, zato da lahko vidite zemljevid pod busolo. 

Žirokompas / Gyrokompas

Žirokompas, gyrokompas, koristi lastnosti giroskopa, naprave, ki poskuša ohranjati svojo os vrtenja na eni ravnini. V žirokompasu je žiroskop nastavljen vodoravno, da je njegova os vrtenja vzporedna z zemeljsko površino.

Ko žiroskop miruje, je njegova os vrtenja poravnana z osjo zemeljskega magnetnega pola. Če se kompas premakne, žiroskop ohrani svojo os vrtenja na ravnini, ki je vzporedna s prejšnjo ravnino. Temu efektu pravimo žiroskopska stabilizacija.

 

Zaradi kombinacije efekta žiroskopa in magnetnega senzorja, ki ugotavlja odklon osi žiroskopa glede na zemeljsko magnetno polje, žirokompas zna določiti smer. Ko se spremeni smer, se spremeni tudi os žiroskopa, ampak zaradi njegovega efekta se bo os rotacije poskušala ohraniti v isti ravnini, kar omogoča določanje nove smeri. Žirokompasi so natančni in zanesljivi, nagnjeni k prekrivanju (ti. »gimbal lock«), do katerega lahko pride, če se os žiroskopa znajde v določenem kotu, kjer izgubi žiroskopsko stabilizacijo.

Kakšna je razlika med kompasom in GPS-om?

Mogoče se vam zdi, da je za določanje smeri najenostavnejše uporabiti GPS napravo - je natančnejša, razumljivejša in ne zahteva posebnega znanja, da bi prišli s točke A do točke B. Potrebno se je zavedati, da GPS signal ne lovi vsepovsod in ni pokrit po celem svetu. Še vedno obstajajo mesta, kjer vam niti GPS ne pomaga. Poleg tega pa ste pri GPS obsojeni na moderno tehnologijo. Če se vam izprazni telefon, ste brez navigacije. Kompas se nikoli ne izprazni. 

Potrebno pa se je zavedati, da s kompasom določite samo smer, ne svojega položaja. 

Kaj pa če pri sebi nimam kompasa? 

Če se znajdete v položaju, v katerem morate določiti smer in nimate kompasa ali pametnega telefona, vam še ni potrebno vreči puške v koruzo, zadosti bodo pravilno nastavljene analogne ročne ure. Ta metoda deluje samo ko je sonce, če je oblačno ali pa noč, te metode ne morete izkoristiti. 

1. Položite uro na ravno površino, npr. na tla, mizo ali cesto.
2. Uro obrnite tako, da številka 12 na številčnici kaže v smeri proti soncu.
3. Točno na polovici med številko 12 na številčnici in malim kazalcem si predstavljajte črto, ki teče čez celotno številčnico. Črta med številom 2 in malim kazalcem bo kazala na sever in drug del črte bo kazala na jug.

Prednosti in pomanjkljivosti kompasov

Prednosti: 

• Preprostost: Kompas je relativno preprost in uporabimo ga lahko skoraj kjerkoli in kadarkoli.
• Neodvisnost: Za razliko od navigacijske opreme, ki je odvisna od baterij in električne energije, kompas ne potrebuje električnega toka ali drugega vida energije za svoje delovanje.
• Natančnost: Na kompas se lahko večino časa zanesete. Če z njim pravilno ravnate in se ne nahajate nekje, kjer je močan vir magnetizma, ne bi smeli imeti težav. 
• Univerzalnost: Kompas lahko uporabljate na veliko mestih, na primer v gozdu, na vodi, v gorah, v puščavi ...  
• Nizka cena: Kompas je razmeroma poceni in kakovosten. Zanesljiv kompas lahko kupite za nekaj deset evrov.
• Nadomesten vir informacij: V primeru, da drugih podatkov o smeri (na primer GPS ali telefon) ne boste mogli uporabljati, vas kompas ne bo izdal. 
• Izboljšava orientacijskih znanj: Enostavno povedano, vedeli boste, kje je sever. Z malce prakse bi se morale situacije, v katerih ste počutite izgubljene, zmanjšati na minimum, kar je odlično.

Pomanjkljivosti:

• Odvisnost od magnetizma: Kompas deluje na principu magnetizma, kar pomeni, da je njegovo delovanje odvisno od magnetskega polja v bližini. Nekatera področij imajo lahko izkrivljeno magnetsko polje, kar lahko vpliva na točnost kompasa.
• Vplivi drugih magnetskih zdrojev: Poleg zemeljskega magnetskega polja lahko na delovanje kompasa vplivajo tudi drugi magnetni viri, kot elektronske naprave ali kovine v okolici.
• Potrebne korekcije: Na različnih mestih na Zemlji obstaja različna deklinacija (odklon med smerjo magnetnega severa in geografskega severa), ki zahteva korekcijo.
• Otežena težava v temnih pogojih: V temnih pogojih ali oteženih svetlobnih pogojih težko preberemo lestvico in oznake na kompasu - razen če nimamo drugega vira svetlobe ali pa osvetlitev ni vgrajena v kompasu. 
• Višinski meter ni točen: Kompas ne ponuja podatkov o nadmorski višini, ki so potrebni za nekatere vrste navigacije, kot je na primer letenje.
• Zahtevna uporaba pri premikanju: Pri uporabi kompasa pri premikanju moramo ohranjati stabilno in enakomeren položaj. To je lahko zahtevno, ko se gibljete čez teren z različnimi nakloni ali pri premikanju na ladji, kjer je nenehno zibanje in nagibanje. 

Zgodovina kompasa

Točen izvor kompasa ni znan, ampak vemo, da so prvi kompas iznašli na Kitajskem približno v 1.stoletju pred našim štetjem. Naprava je bila narejena iz magnetiziranega železa na žeblju, ki se je premikalo v vodi in kazalo na sever. Prvotno so ga uporabljati kot kazalnik juga za feng shui, ampak kasneje so ga uporabljali za navigacijo in orientacijo

V 11. stoletju so kompas v Evropo prinesli Arabci in postal je ključno orodje za plovbo in odkrivanje novih svetov. V 13. stoletju je kompas postal močen del navigacijske opreme plavil in omogočil je razvoj pomorske trgovine in odkrivanje novih geografskih področij.

Skozi čas se je razvoj kompasa premaknil v smer proti večji natančnosti in praktičnosti. V 18. in 19. stoletju so razvili več različnih vrst kompasov za različne uporabo, kot je na primer merjenje smeri na zemlji ali morju.

10 zanimivosti o kompasu

1. Kompas so iznašli v stari Kitajski v 1. stoletju pred našim štetjem. Uporabljali so ga za navigacijo na morjih in rekah.
2. Beseda »kompas« izvira iz latinskega izraza »circum-passus«, kar pomeni »merjenje kroga«.
3. Kompasi končno uporabljajo magnetne lastnosti feromagnetnih materialov.
4. Obstajata dve glavni vrsti kompasov: magnetni kompas, ki uporablja magnetne lastnosti zemeljskega magnetnega polja in žirokompas, ki uporablja silo rotacijskega gibanja zemeljske površine.
5. Kompasi se ne uporabljajo samo za navigacijo, ampak tudi za določanje smeri in položaja v geologijo, arheologijo in drugih znanostih.
6. Kompasi se uporabljajo tudi v letalski in pomorski navigaciji, kjer predstavljajo ključno orodje za določanje smer in položaja.
7. Kompasi se uporabljajo pri pripravljanju in orientaciji zemljevidov in pri navigaciji na terenu.
8. Poleg magnetnih in žirokompasov obstajajo tudi digitalni kompasi, ki uporabljajo senzorje in računalniške algoritme za določanje smeri.
9. Na kompas lahko vplivajo elektromagnetna polja, kot so na primer električne napeljave ali pa zmogljive elektronske naprave.
10. V preteklosti so kompase uporabljali v čarovniških in duhovnih obredih in imeli so jih za simbol duhovne orientacije.