Zakaj vedno imeti s seboj kompas ali busolo? In kako ju pravilno izbrati?

Vsi poznamo ali pa smo vsaj slišali za različne skavtske načine določevanja smeri. Mah na drevesih, mravljišča, drevesne letnice ... Niso pa zanesljive in tudi cerkve z oltarjem, ki je usmerjen na vzhod, ni vedno blizu. Čez dan vam Severnica ne bo pomagala, ponoči pa je mogoče ne boste prepoznali ali pa je oblačno. Klasično ročno uro s kazalci danes nosijo le malokdo, poleg tega pa se lahko razbijejo ...

V današnji dobi GPS, ali pa drugih digitalnih »smart« rešitev je uporaba kompasa ali busole za določanje položaja prej izjema kot pravilo. Drznem si trditi, da nas večina uporablja nekakšne vrste GPS v ročnih urah, pametnem mobilniku ali pa si poti označujemo s pomočjo spletnih zemljevidov in drugih spletnih strani. Kaj pa, če se GPS v danem trenutku ne more povezati s satelitom? Ali pa se vam izpraznijo baterije ali pa mobilnik nima signala? Iz izkušenj vem, da se to »zgodi«.

Zemljevid, kompas ali busola, so še vedno smiselni. Ne potrebujejo baterij, ne izgubijo signala in ne razbijete jih tako zlahka. Predvsem pa ne tehtajo veliko.

Kompas ali busolo primete v roke in popelje vas v pravo smer. Morata pa vedeti, kako delati z njima. Zato je potrebno poznati osnove, ki jih moramo znati uporabiti v konkretni situaciji, ampak tega se vam ni treba bati. Z malce prakse to ne bo nič zapletenega in določanje smeri, azimutov ali pa merjenje razdalje bo vas igrica.

Dandanes je na trgu veliko proizvajalcev in še več izdelkov - kompasov ali busol. Zato je dobro, da si takoj v uvodu odgovorimo na nekaj vprašanj:

1. Za kaj potrebujemo kompas ali busolo?
2. Kako pogosto jo bomo uporabljali?
3. Kakšno točnost merjenja potrebujemo? Za pohodništvo, ekspedicije ali pa opravljanje dejavnosti?
4. Kompas ali busola?

Kompas

Gre za napravo, ki je namenjena ugotavljanju smeri glede na magnetni severni tečaj. Klasičen kompas prikazuje smer s pomočjo magnetizirane igle (magnetnica), ki je uravnotežena in podprta na težišču in ki se prosto obrača naokrog. Igla se premika soosno z magnetnimi silnicami zemeljskega magnetnega pola, pri čemer je njeno magnetno polje proti zemeljskim usmerjeni v nasprotni smeri.

Kompas ne kaže na zemljepisni pol, ampak na magnetni, ki v primerjavi z zemljepisnim premaknjen. Na zadostni razdalji od tečaja je to odstopanje zanemarljivo in zato se zemljepisni in magnetni pol enačita. Omeniti velja, da se tik pri polu (kjer je odstopanje pomembno) uporablja naprava, ki se imenuje inklinacijska magnetna igla, ki kaže pol v vertikalni smeri. »Toliko o tem«.

Prvi kompas je bil najbrž kos magnetovca, ki je plavala na lesni podlagi v posodi z vodo. Kompase so poznali že v antični Kitajski. Prva omemba kompasa sega v 4. stoletje.

Današnji kompasi so elektronski, princip magnetnega telesa, ki se usmerja glede na silnice magnetnega zemeljskega pola, pa je vseeno vgrajen v njih. Za praktično orientacijo se danes bolj uporabljajo naprave za določanje položaja s pozicijskim sistemom, na primer GPS. Na tej osnovi delujejo tudi digitalni kompasi (v telefonu in podobno).

Boljši kompasi imajo tudi ravnilo ali lupo, izboljšana različica kompasa pa je busola.

Busola

Kot sem že omenil, je busola »izboljšan« kompas. Prvo busolo je sestavil češki izumitelj Josef Ressel. Osnova vsake busole je kompas z vrtljivo lestvico v etuiju na plošči. Toda v primerjavi s kompasom se na busoli nahaja lupa, klasično ravnilo in merilo karte (standard) 1:25 000 in 1:50 000, po potrebi tudi naklonometer.

Strani neba so običajno označene s prvimi črkami angleških imen N (North) – Sever, S (South) – Jug, W (West) – Zahod, E (East) – Vzhod.

Ni ga kompasa, kot je kompas

Meni je važno, da bi kompas ali busola pravilno delovala in imela tako imenovano »merilo«. S tem mislim na nekaj, kar vam pomaga usmeriti kompas ali busolo na želeno točko. Standardni pohodniški kompasi in busole brez »meril« imajo samo puščico. Za običajno orientacijo to zadošča. Bolj profesionalni kompasi in busole imajo tako imenovano »merilo« – ki ima lahko več oblik. Najpogosteje gre za premično zrcalce z merilno črto ali pa nekakšno lestvico s izrezom in merkom.

Tudi tukaj velja kakovost = cena. Med najbolj znane znamke spadajo Suunto, Silca, Recta in druge. Jaz že leta uporabljam in imam najraje Silva Ranger v kombinaciji z GPS-om in spletnimi zemljevidi za kontrolo. Kot sem že omenil, blagovne znamke kompasov in busol niso »najcenejše« in zato imam za vas nekaj nasvetov, kako izbrati tudi kakovosten kompas ali busolo, ki ni znane blagovne znamke.

Kako kupiti kakovosten kompas ali busolo, ki nista priznane blagovne znamke?

1. Pazite na mehurčke. Igla je v tekočini. Pred nakupom poglejte, da se v njemu ne nahajajo mehurčki, saj ti po navadi postanejo še večji.
2. Igla se mora premikati hitro. To pomeni, da se mora hitro vrniti v enak položaj. Za kontrolo lahko uporabite kakršenkoli železni predmet, ki ga priložite k igli, da bi jo zamaknili. Nato železni predmet odmaknite in spremljajte, kako hitro se spet vrne na enak položaj. Velja pravilo – čim hitreje, tem bolje.
3. Pazite na popolno lestvico. Na nekaterih tečajih sem se že srečal s tem, da so bile na krožnici označene le stopinje 0° – 90° – 180° - 270°. To se mi zdi precej ponesrečena rešitev, saj moramo pri orientaciji in navigaciji določati vse stopinje (pri vojaški celo minute).
4. Zadnja, ampak nič manj pomembna stvar (po mojih izkušnjah) je, da bi kompas in busola imeli tako imenovane luminiscenčne pike – povedano preprosteje so to pike, ki vam olajšajo delo z busolo ali kompasom tudi v popolni temi.

Če že imamo kompas ali busolo, nam ostane samo še ena stvar. Znati ju moramo pravilno uporabljati. Da bi ju lahko izkoristili v celoti, moramo poznati zemljevid. S tem pa bomo začeli naš naslednji članek. Ne bojte se, ne bo šlo za prepisovanje visokošolskih skript ali učbenikov zemljepisa in topografije ... Le za minimum, ki je ključen za razumevanje osnov, zato da se boste lahko hitro in enostavno orientirali, ali pa si boljše načrtovali svojo pot ...

*Opomba Problematika topografije je precej obsežna, ampak osredotočili se bomo samo na ključne osnove, ki jih lahko preprosto uporabimo kadarkoli in kjerkoli ...

Bernyjev nasvet za konec

Na kompas ali busolo vplivajo železni predmeti, oziroma predmeti iz drugačne magnetne kovine. Tudi magneti in elektronske naprave, saj ustvarjajo magnetno polje. Ne smemo pozabiti tudi na visokonapetostne daljnovode, radijske postaje in radijski lokatorji (če delujejo). Na vse to je potrebno misliti pri uporabi kompasa in preprečiti, da bi to nanj vplivalo.

Berny

Moj cilj je predajati znanje in izkušnje, ki jih človek ne potrebuje samo na pohajkovanju, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Moja naloga je osveščati o odgovornosti do okolja, ne samo do sebe. Mislim, da je življenje prekratko zato, da bi počeli stvari, ki nas ne zanimajo in zato pomagam ljudem v današnjem ponorelem svetu poiskati privlačnost in lepoto narave ter naše bogate zgodovine, in tudi premikati njihove meje. Več o meni lahko izveste na mojem blogu.